Zdrava pamet ali Mož, ki je rešil svet

Tako veliko se v zadnjem času govori o zdravi pameti, vendar nikakor nimamo občutka, da bi le-ta bila v našem prostoru prisotna. Ljudje, ki imajo v rokah škarje in platno sprejemajo za večino ljudi nerazumljive odločitve, in potem se človek vpraša, kdo je zdaj tukaj skregan z zdravo pametjo.

Zdrava pamet ni samo naš um, znanje, logika, ni naš inteligenčni kvocient, zdrava pamet je nekaj več, je sposobnost človeka, da v sebi poveže um s svojimi občutki, ki izvirajo iz podzavesti in takrat, ko smo enotni, ko poslušamo tako um kot srce, se šele lahko povežemo z nadzavestjo. V slednji so vsi odgovori in če imamo z njo povezavo, ne moremo sprejeti napačnih odločitev. Je pa treba najprej v sebi doseči enotnost zavestnega in podzavestnega dela in če tega ni, ne delujemo v skladu s sabo.

Naj vam povem zgodbo o človeku, ki je rešil svet. Malokdo ga pozna, a je dejansko rešil človeštvo pred jedrsko katastrofo in bi mu morali biti vsi hvaležni. Bilo je 26. septembra 1983, to je bil čas hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo, Stanislav Petrov pa je bil ruski polkovnik, ki je upravljal sovjetski sistem za zgodnje odkrivanje možnosti napada s strani Američanov. Napetost med obema velesilama je bila takrat na vrhuncu in ko je nadzorni sistem začel oddajati opozorilne svetlobne ter zvočne znake, ko so zasloni računalnikov pričeli prikazovati pet jedrskih raket, ki naj bi se iz ZDA bližale Sovjetski zvezi, je bil to trenutek, ki si ga Petrov s sodelavci nikakor ni želel. Ukrepati je bilo treba hitro, v nekaj trenutkih se je moral odločiti, ali bo Sovjetska zveza odgovorila z jedrskim orožjem, ali ne. Zavedal se je, da bo njegova odločitev odločilna za usodo človeštva, saj bi se le s pritiskom na gumb pričela uničujoča tretja svetovna vojna. Petrov in njegovi sodelavci so bili vojaški strokovnjaki, bili so izurjeni za ravnanje v takšnih trenutkih. Ravnati bi morali po navodilih in takoj pritisniti gumb START ter tako sprožiti protinapad. Petrov se je zavedal, da bi po pritisku na gumb sprožil niz dogodkov, ki bi jih ne bilo več moč ustaviti, saj je bil sistem zasnovan tako, da protinapad izvede sistem sam, brez pomoči človeka. Ocenil je, da gre za izredne razmere, podatki so bili pristni, sistem je deloval in sodeč po radarskih detektorjih, se je Sovjetski zvezi bližal napad z jedrskim orožjem.

Vendar pa se Petrovu nekaj ni zdelo prav. Na radarju je videl le pet izstrelkov, kar ni bilo smiselno. Če bi se Američani odločili za napad, bi proti svojemu sovražniku izstrelili vse razpoložljivo orožje. Takšna strategija mu je bila popolnoma nesmiselna. Se je Petrovu le zdelo, ali je bilo res, da se bliža jedrski napad? Odločiti se je moral v manj kot eni minuti.
Obvestilo o alarmu je moral posredovati svojim nadrejenim in ostalim nadzornim postajam, vendar pa je sporočilu dodal podatek, da gre za lažni alarm. Potem pa je čakal … Če bi alarm ne bil lažen, bi ameriške rakete dosegle Sovjetsko zvezo v 15 minutah, to pa je bilo najdaljših 15 minut v njegovem življenju. In po 15 minutah se ni zgodilo nič. Bilo je lažno opozorilo, kasnejše raziskave pa so potrdile, da je bila to napaka na satelitu.

Napredna tehnologija je Petrovu sporočala, da se bliža napad, ukazi so mu velevali, kako naj ravna, vendar pa je Petrov vse svoje znanje združil s svojimi občutki, s šestim čutom in zdrava pamet mu je velevala, da naj ne pritisne na gumb. Te sposobnosti se ne moremo naučiti v šoli, zanjo ni niti tablete, a vendar smo lahko zdrave pameti deležni prav vsi, le um in občutke moramo upoštevati. In tako je zdrava pamet enega samega človeka 26. septembra 1983 rešila svet pred katastrofo. Do leta 1998 se za ta incident ni vedelo, leta 2004 pa je Društvo svetovnega prebivalstva (Association of World Citizens) Petrova razglasilo za »Moža, ki je rešil svet« in ga odlikovalo za pogum. V svoji skromnosti je povedal, da je pač on bil prava oseba ob pravem času.

Kadar ima oseba zdravo pamet, pri svojih odločitvah ne upošteva le črk zakona, paragrafov, ki zapovedujejo nekaj, kar je napisal nekdo, ki tudi ni imel zdrave pameti. Oseba z zdravo pametjo upošteva tudi svoje občutke. Občutki so govorica, ki prihaja od tam, kjer je vsa modrost, četudi ni zapisana, je pa univerzalna in absolutna.

(To je del mojega članka, ki je bil objavljen v Nedeljskem dnevniku 13. 4. 2016)